Projekt Centralne banke bo uporabil vrednosti, ki jih plačujejo banke za uporabo v tehnološkem sektorju. Leta 2019 je zbirka dosegla R$274,4 milijona.
Centralna banka zahteva lasten sklad, medtem ko se ministrstvo za gospodarstvo bori za odpravo 248 javnih sredstev, da bi izločilo tako imenovani "žigosani denar" iz proračuna. V projekt avtonomije BC, ki se nadaljuje v zbornici, je bil vključen člen, ki predvideva ustanovitev sklada za subvencioniranje »investicij in strateških projektov« avtarkije.
Sredstva za projekt bodo izhajala iz zneskov, ki jih bodo banke plačevale centralni banki z namenom njihove uporabe v tehnoloških sistemih. Samo v letu 2019 je zbirka dosegla R$274,4 milijona. Napovedi, koliko bo skladu dejansko namenjenih, še ni.
Dopolnilni zakon št. 112, ki se nanaša na avtonomijo centralne banke, ki ga je lani poslala vlada Jaira Bolsonara v kongres, je bil vključen v drug predlog, ki je bil v zbornici od leta 1989, št. 200, da bi olajšal postopek.
Določeni štiriletni mandati za predsednika centralne banke in osem direktorjev avtarkije so bili ena glavnih točk besedila. Poročevalec za zadevo je bil zvezni poslanec Celso Maldaner (MDB-SC). Celso v svojem poročilu ustanovi razvojni sklad za nacionalni finančni sistem, ki je v pristojnosti centralne banke. V vladnem predlogu, poslanem leta 2019, tega sklada ni bilo.
Glede na preiskavo časopisa O Estado de S. Paulo in Broadcast (sistem novic v realnem času Grupo Estado), je bila vključitev članka na zahtevo same centralne banke.
Namen je, da bi denar »odtisnili« za uporabo predvsem v tehnoloških projektih, kar je ena od prioritet sedanjega predsednika banke Roberta Camposa Neta.
Člen predvideva, da bo BC upravljal vire v skladu s predpisi, ki jih bo izdala sama Centralna banka. Na podlagi smernic Nacionalnega monetarnega sveta (CMN). Še vedno ni gotovosti, kako bodo sredstva porabljena oziroma koliko jih bo sklad imel na razpolago. Po navedbah BC bo uredba, ki jo bo urejal nacionalni denarni svet, določala, kolikšen odstotek tega, kar vsako leto plačajo banke, bo šel v sklad.
Predlog predvideva, da bo centralna banka za porabo denarja poročala le CMN. Sestavljajo ga predsednik DP, minister za gospodarstvo in posebni sekretar za finance ministrstva za gospodarstvo.
Ustanovitev sklada je v nasprotju s predlogom spremembe ustave št.º 187, ki se je lani začel obravnavati v senatu in ga sponzorira ministrstvo za gospodarstvo, z ukinitvijo vseh 248 podustavnih skladov ( ni predvideno v ustavi), ki koncentrirajo okoli 220 milijard R$ sredstev.
