Zvezna univerza Goiás (UFG) je prek sekretariata za načrtovanje, vrednotenje in institucionalne informacije (Secplan/UFG) izvedla tehnično študijo o koronavirusu in njegovem vplivu na zdravje in gospodarstvo v Goias.
Cilj raziskave je napovedati prihodnje obnašanje epidemije v državi glede na mednarodni in nacionalni kontekst ter možne družbenoekonomske vplive ukrepov, ki jih sprejme državna vlada.
Preučite širjenje virusa
Po oceni razvoja pandemije v drugih državah je študija ugotovila, da število primerov eksponentno raste po 50. primeru. Glede na raziskavo Brazilija sledi istemu trendu kot v Franciji in ima povprečno stopnjo 29,3% novih primerov na dan. V Goiásu je stopnja rasti 22% na dan. Če se bo ta trend nadaljeval, bi se 50. primer lahko zgodil 31. marca.
V enem od glavnih epicentrov epidemije v državi, São Paulu, je povprečna stopnja 28,3% na dan. V primerjavi s scenarijem v São Paulu številke v Goiásu niso tako visoke.
Nezadostno poročanje ali posledica izolacije?
Vendar pa raziskovalci niso prepričani o nizki stopnji rasti primerov v Goiásu in opozarjajo, da se lahko o bolezni premalo poroča.
Po drugi strani pa lahko ta številka odraža tudi učinke karantene, ki jo je določila državna vlada. "Če so to posledice omejitev gibanja ljudi, je širjenje covida-19 mogoče nadzorovati," pravijo raziskovalci.
Omejevalni ukrepi in ekonomski vplivi
Zato je raziskava potrdila, da so ukrepi, ki jih je doslej sprejela državna vlada, v skladu s tem, kar je bilo storjeno v kitajskem mestu Wuhan, kjer ni več skupnega prenosa virusa. Glavno žarišče primerov okužbe v Goiásu je v Goiâniji. Po mnenju raziskovalcev mora država ukrepati, da zajezi nastanek novih izbruhov in se izogne podobni situaciji kot v Italiji, kjer obstoj več izbruhov otežuje koncentracijo prizadevanj.
Omejevalni ukrepi pa ustvarjajo znatne gospodarske vplive na dejavnosti več sektorjev, saj spreminjajo dinamiko delovanja storitvenih in trgovinskih struktur v zvezni državi Goiás. Izredne razmere so v državi razglasili 13. marca. Šolski pouk je bil prekinjen, športne prireditve pa so začele potekati brez prisotnosti javnosti.
Skratka, pozneje so bili objavljeni novi odloki, ki so prekinili gospodarsko dejavnost na sejmih in trgovskih centrih, v fitnesih, barih in restavracijah. Prepovedano je bilo tudi kroženje meddržavnega prometa. Glede na študijo je ohranjanje takih ukrepov pomembno za upočasnitev širjenja bolezni. Vendar pa lahko povzročijo pomembne vplive na državno gospodarstvo.
»Če pa se ti ukrepi podaljšajo, lahko po eni strani povzročijo odpuščanje delavcev, zapiranje podjetij in zmanjšanje pobiranja davkov, kar še poslabša gospodarsko krizo. Po drugi strani pa bi lahko, če ne bi bili sprejeti, povzročili zlom javnega zdravstvenega sistema, poleg tega pa bi povečali število smrti zaradi bolezni,« pravijo raziskovalci.
Zato lahko kljub zaskrbljujočemu scenariju izvedba študij o vplivih omejitev prispeva k oblikovanju javnih politik s ciljem normalizacije gospodarstva v državi. "Potrebni sta dve fronti ukrepanja: ena na področju zdravja in druga na področju gospodarstva", zaključujejo.
