Predsednica švicarske banke UBS v Braziliji Sylvia Coutinho ocenjuje, da ima država vse pogoje, da prevzame globalno vodstvo na področju "zelenih financ".
V času, ko mednarodne zahteve in gospodarski akterji sami naraščajo po trajnostni okoljski politiki, pravi, da je Brazilija »ima največja okoljska bogastva na planetu« in bo morda lahko pritegnila tuje naložbe, če bo znala izkoristiti to priložnost.
Kakšna je vaša ocena brazilskega gospodarskega scenarija?
Brazilija gre skozi klasičen cikel gospodarskega okrevanja. Letos bi bilo sprva četrto leto desetletnega obdobja rasti. Ker imamo vizijo, ki predvideva deset let trajnostne rasti.
In upamo, da bo leto 2020 prvo leto, to so prva štiri leta tega okrevanja, v katerem vidimo nekoliko močnejšo rast.
Kljub še vedno jasnim vplivom koronavirusa, ki naj bi nekoliko znižali rast. Čeprav smo ocenili, da bo letošnji BDP okoli 2,5%. In popravljamo na nekaj takega kot 2.1%.
Kako pomembne so reforme za to okrevanje?
Ena stvar, ki se mi zdi pozitivna, ko pogledamo Brazilijo, je, da je to eden redkih trgov, ki se neposredno sooča s potrebnimi reformami. Čeprav je bilo očitno, je bila pokojninska reforma pomemben mejnik.
Torej, pogledate tja in tam je vrsta trgov, vključno z razvitimi, ki morajo iti skozi enako težke reforme in ki jim ne uspe. Brazilija je tam, ne le da dela svojo domačo nalogo, ampak obstajajo znaki, da bo to počela še naprej.
Kljub naši viziji pozitivnega desetletnega cikla, ki je pred nami, seveda tudi predpostavlja, da se bodo te reforme nadaljevale. Dejansko Brazilija nadaljuje s tisto slavno lestvico Doing Business (najboljše države za poslovanje) z zelo slabim rezultatom.
In upamo, da bo to v tem obdobju prispevalo k pomembnemu izboljšanju položaja države na lestvici.
Vlada poskuša zmanjšati udeležbo države in s tem privabiti zasebni sektor za naložbe. Kot pravi ga. Poglej to?
Zaključek lanskega BDP, ki bo objavljen marca, je ocenjen na okoli 1,0%, 1,1%. Ko pogledamo dobljeno število, ni tako zanesljivo, kot bi pričakovali.
Toda ko dekonstruirate ta 1,0%, ste imeli državo, ki se je umaknila za okoli 0,6%, zasebni sektor pa se je povečal za 2,0%, kar je povzročilo 1,1%, ki ga bomo videli marca. Rezultat je bil morda manjši od tistega, kar je želel trg.
Kakovostno pa je precej zdravo. In bolj vzdržna kot prejšnje rasti, ki so bile pogosto umetno napihnjene z ukrepi vlade in kratkoročno potrošnjo.
Kaj je še pritegnilo vašo pozornost?
Drugi ukrepi, ki me zelo navdušujejo, so dogajanja v infrastrukturnem sektorju, v agrobiznisu, ki se poleg tega, da jih pilotirajo ljudje, ki resnično razumejo posel, preoblikujejo, da bi postali vse bolj konkurenčni na svetovni ravni.
Centralna banka ima tudi močno agendo za povečanje konkurence. Rekel bi, da vse to konvergira k večji strukturni gospodarski rasti.
Ali naj epidemija koronavirusa zavira rast?
Zunanji scenarij je celo leto odprl na zelo prijazen način. Poleg koronavirusa in razmer na Bližnjem vzhodu bi rekel, da je ohlajanje trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA umirilo trge in postopoma smo opazili okrevanje apetita po trgih v razvoju. Še posebej, če mislite, da imate tam zunaj razvite trge z zelo nizkimi obrestnimi merami in pogosto celo negativnimi.
Ali Braziliji olajšajo nizke obrestne mere?
Ko pomislimo na bolj domači vsakdanjik, kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno, je bila povprečna obrestna mera v Braziliji v zadnjih 20 letih 13,1%. Pričakujemo, da bo v naslednjih desetih letih približno 5,5%. To ima več posledic.
Na trgu še nikoli nismo videli, za daljše obdobje, nizkih obrestnih mer, nizke inflacije. In brazilsko gospodarstvo je tradicionalno malo zadolženo. Toliko let sledimo tradiciji izjemno visokih obrestnih mer.
Vzemimo za primer nepremičninski kreditni trg v Braziliji. Tukaj imamo trg z ogromnim potencialom finančnega vzvoda, ki je še v povojih, tudi zaradi instrumentov za to. Mislim, da nismo videli učinkov nizke obrestne mere za daljše časovno obdobje na brazilsko gospodarstvo v državi. To je tudi zelo zanimiva točka.
Ti scenariji, ki sem jih omenil, predpostavljajo, da se bodo reforme v državi nadaljevale. Ocenjujemo, da bo na nek način ta dialog potekal na konstruktiven način in da bodo nekatere od teh pomembnih reform potrjene. Poleg mikroekonomskih predlogov, ki se prav tako premikajo naprej.
Je bila privatizacija nižja od pričakovane?
To ni lahka agenda. Mislim, da se vsi vpleteni akterji zelo konstruktivno približujejo temu načrtu. Ampak to je bilo pričakovano. Težko ocenim, ali bi lahko šlo veliko hitreje glede na kontekst, v katerem se znajdejo.
Na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, saj je bila Brazilija obtožena boljših okoljskih praks. In postalo je jasno, da lahko slaba okoljska politika odžene investitorje. Kakšna je vaša ocena?
Skratka, Brazilija ima po mojem mnenju potencial, da postane vodilna v svetu na področju zelenih financ. Imamo največja okoljska bogastva na planetu. Naša celotna infrastrukturna agenda je zelena. Pravzaprav je to vrsta kapitala, ki jo lahko pritegnemo. Ta agenda je torej zelo pomembna. Danes po vsem svetu obstaja ogromno povpraševanje po tej celotni agendi ESG, po trajnostnih naložbah.
